Ramosardipe taro rromane ćhave ko vrtichija taro trin bersh, terna kola agorisindje o fakučtetija te len than te keren buti ko rromane amlipa, amalikani buti thaj podikeripa taro institucije, numa materijalno podikeripa basho suksensna rromae sikavutne, akala tane nesave preporuke taro Forutno forumi „Sikljovipa taro Rroma: izazovija tari inkluzija“.
Phenipa taro UNICEF sikavi kaj 6% taro rromane ćhave taro trin dji o pandj bersh djana ko vrtichija, pedagosho asistentkinja tari Fundoni sikavni „Vuk Karadjich“ Ajsha Alich phenol kaj khuvibe taro rromane ćhave ko sisitemi taro sikljovipa importantno sebepi tari socijalizacija, numa bashi ćhibjaki barijera.
„O vrtichija importantne basho ćhave ko odola bersha sebepi so but rromane familija djivdinena ko rromane mahale. On tane ko geto, thaj kerena lafi ki rromani ćhib. Ćhave kola avena taro akala beshipaske thana olenge pharo, sebepi tari ćhibjaki barijera, te shaj len ki godi savena lafija. Pedagoshke asistentija tane odola kola kerena buti e ćhavencar te azhutinen olenge te len ki godi odola lafija. Odoleske importantno te e ćhaven taro trin bersh ćhiven pe ko sistemi taro vrtichija“, phenol i Ajsha.
Ko vakeriba phendjape kaj o gendo taro Rroma kola isi olen ucho niveli taro sikljovipa thaj po baro se nakhle bershende, numa o primerija taro suksesno rromane cikavne valjani te promovishinipe thaj finansijski te podikerolpe, sebepi so ona em but avena taro chorore familije.
„Ako da naje but suksesno, valjani te podikerol pe o ćhavo tari rromani mahala. Odova ćhavo šaj arakhlja po tkne phralen thaj phenjen, sine ole panda nesave pharipa thaj ov alo dji idiva suksesi. Odova tano suksesi! Thaj odova o lokalno amalipa thaj o sikavne valjani te pendjaren thaj te podikeren“, phenol Tatjana Zhivanovich tari Sikavni uprava ko Nish.
Zhurnalisti thaj ćlano tari bucharni grupa basho keriba taro Lokalno akciono plano basho po shukar than e rromengoro Turkijan Redžepi kerdja lafi em taro specifichna ciljija basho sikljovipa kola akava akciono plani valjani te pherol.
„Isi shtar ciljija: saastardipa taro rromane ćhave ko sikljovipasko sistemi, materijalno thaj finansijako podikeripa basho rromane sikavne, so po tikno o gendo taro rromane ćhave taro sikljovipasko sistemi thaj jek kvalitatei taro sikljovipa thaj po tikne predrasude thaj segregacija. Me pachav kaj o Foro Nish taro aver bersh 5 milionija dinarijencar ka finansirini sa o aktivnostija kola isi ko akciono plani“, phenol o Turkijani.
Manusha kola lilje than ko forumi ale ko jek gndipa kaj ko Rroma isi gndipa taro importanluko ko sikljovipa thaj buti taro pedagoshko asistentija emimportantno reso tari angluni Dekada e rromengi, thaj valjani te ovol po shukar olengoro bucharno-hakajesko statusi. Kana dikholpe 16. novembri belezhinol Mashkarmanushengo dive tari tolerancija, pedagosko asistentkinja Ajsha Alich ko agor phenol: „Pedagoshko asistenti kerol buti sa e ćhavencar, kote na dikhol pe nacionalnost. Te ova tolerantno jek premalo javer“.
Prevod: Turkijan Redžepi
***Media thaj reform centar Nish ko avutno vakti ka kerol serijali taro tekstija taro sikljovipe e rromengo ko Nishi thaj trujal o Nishi. O tekstija ka mothoven sar e buti e rromane ćhibjaja, inkluzivno edukacijaja, afirmativno akcije basho sikljovipe e rromengo thaj so kerol buti o civilno sektori te ovol po shukar o than taro sikljovipe e rromengo. Ka dikha te shaj te sikava kola tane o pharipa kolenca dikhena pe o Rroma ko sikljovipe – taro anglosikavnipe dji o fakulteti.
Media thaj reform centar Nish o tekstija ka sikavi ki srbikani thaj rromani ćhib, sar kotor taro projektu „Djandipe – znanje“ kova podikerol o Ministreumi tari kultura thaj informishibe tari Republika Srbija ko Konkursi basho sufinansiripe taro projektija ko javno informishibe ko ćhibja taro nacionake minoritetija ko 2017. bersh.
