Fundoni sikavni “Vuk Karadjich” ko Nishi belezhindja 90 bersh sar egzistirini priredbaja ko Kuklengo teatri ani koja lilje than olakere sikavutne. Akaja sikavni kerdili ko 1. septembri 1927. bersheste sar shtare bershengi, dji kaj 1955. ovola ofto bershengi. Ani akaja sikavni akana djana 320 sikavne, a kana dikhol pe kaj uzo late pashe rromano beshipasko than, 97% tane taro rromano minoriteti.
“Akana isi amen po but rromane ćhave numa po anglal, soj jek izazov te kerol e buti ko olengoro sikljovibasko procesi. Akala ćhave avena taro socijalno ugrizhime familije kolenge sar eme e ćhavenge valjani azhutipe. Socijalno momenti sikavi kaj amen ko sikljovipasko gndipe valjani te but dikha sar kera amari buti, numa avera sikavne. Amari buti ovol premalo mangipe ko jek sikavno”, phenol i sherutni tari sikavni Milica Radulovich.
Ki sikavni 17 bersh isi ritmichko sekcija ani koja djana po but sikavne te shaj ovol olen saste stilija ko djivdipe thaj sikljoven te sikaven pe prekali muzika. Ćhavo taro Meda Bajramovich djala ki eftati klasa ki akaja sikavni thaj bashali kemana. O Medo phenol kaj kerol baripe so em oleskoro ćhavo ljol than ko akava importantno jubilej.
“Akaja sikavni pendjardja oleskoro talenti thaj ov ljol than ki svako akrivnost kaj valjani te shundjol oleskiri kemana. Sebepi taro odova ov erat bashali. Pachav kaj but ćhave ka oven sar mlo Nikola. Akaja sikavani ačhola odobr bersh sebepi so isi ola reso ki buti e ćhavencar” phenol o Meda Bajramovich.
Ani akaja sikavni isi em anglosikavno programi ao kova djana o ćhave taro rromano beshipasko than kova pashe uzari olate. Akaja sikavni tani multietnikani, e buti e ćhavenca isi ola ple bucha.
“Odola tane nesave kulturologikane izazovija premalo olengoro temperamenti, shaipe taro djivdipa, olengiri motivacija, kobor isi shaipej te sikljoven, kola tane javera numa ko javera ćhave. Sebepi taro odova valjani te dol pe olenge po but shaipa, po buderi te keren buti sare amender, thaj o metode thaj tehnika tari buti ovol premali olende”, phenol Dragana Mitrovich koja sar sikavno psiholog kerol buti po but taro 15 bersh.
Basho bucharne tari akaja sikavni em baro mangipa kana o ćhave suksesno agorishinen oftoto klasa thaj ramosarol mashkaruni sikavni. Premalo podatkija taro nakhlo sikavno bersh sa o sikavne kola agorisindje oftoto klasa, ramosardje nesavi mashkaruni sikavni ko Nishi. Sebepi taro odova psiholog Dragana Mitrovich phenol kaj em baro baravalipe kova o ćhave len tari Fundoni sikavni “Vuk Karadjich” etichko norma thaj bucharne navike “odoleske so odova aćhol olenge dji ko agor taro djivdipe sar diso so ćhivol pe ko olengoro manushikanipe”.
Prevod: Turkijan Redžepi
***Media thaj reform centar Nish ko avutno vakti ka kerol serijali taro tekstija taro sikljovipe e rromengo ko Nishi thaj trujal o Nishi. O tekstija ka mothoven sar e buti e rromane ćhibjaja, inkluzivno edukacijaja, afirmativno akcije basho sikljovipe e rromengo thaj so kerol buti o civilno sektori te ovol po shukar o than taro sikljovipe e rromengo. Ka dikha te shaj te sikava kola tane o pharipa kolenca dikhena pe o Rroma ko sikljovipe – taro anglosikavnipe dji o fakulteti.
Media thaj reform centar Nish o tekstija ka sikavi ki srbikani thaj rromani ćhib, sar kotor taro projektu „Djandipe – znanje“ kova podikerol o Ministreumi tari kultura thaj informishibe tari Republika Srbija ko Konkursi basho sufinansiripe taro projektija ko javno informishibe ko ćhibja taro nacionake minoritetija ko 2017. bersh.