Rroma tane ko sa o lumijake bare religije. Ki jugoistokosiri Srbija thaj ko Nishi on tane pravoslavcija, ko gava, thaj rurane thana, ko foro pachan koi slam. Jek tikno gendo tane katolikija, a ko agorutne bish nersh bajrol o gendo taro protestantija.
Sar em ko avera bucha, stereotipija thaj predrasude taro Rroma isi ki religija, phenol sociology thaj romolog Dragan Todorovich tari nisheski rromani sikavni. Jek taro odola predrasude, koja tani taro etnologija thaj antropologija kola kerdje buti e rromencar ko agor taro 19.veko, phenol kaj o Rroma nashti oven shukar pachavutne, numa nashti ovena shukar kristijanja, numa nit e oven koi slam – thaj tane nasigurna kop lo pachavipa.
“On kerdje jek termini “ljaramanstvo”, kova ikljol taro ćhibalano lafi kaj khanchi meshimo. On adjahar manglje te dikholpe kaj odothe naje zoralipa ko pachavipa ko Rroma soske on kerena kombinacija taro savena elementija ki religija. O Rroma kola ko pravoslavlje, slavinena Kurban Bajram numa okola kojko islam slavinena jek salan. Odova ko islam numa pravoslavlje nashti ovola. Odola argumentija basho but djandle manusha, sine sebepi te te anol pe agor kaj o Rroma naje shukar pachavutne. Numa, seriozno rodipa kola oven e rromencar ko empirijsko gndipa ko agorutne 20-39 bersh sikavdje kaj odova naje chache te o Rroma nashti ovena shukar pachavutne. On shaj oven shukar pravoslavcija, te pachan koi slam, protestantija thaj katolikija, thaj ko aver tradicionalno religije ko aver thana. Numa jek sar sebepi te oven shukar pachavutne, valjani te oven shukar prihvatime ko odova manushikanipa”, phenol o Todorovich.
Sa po baro gendo taro Rroma protestantija
Okova so avdive sap o but ovola te o Rroma – kola premali tradicija pravoslavcija numa pachan ko islam nakhne ki triti rig taro kristijanija – ko protestansko tikne pachavipaske amalipa. Sebepija tane but: odothe Makedonij, Bulgarija thaj severo tari phuv kote ko nekobor palune shel bersha buvljolaj protesranizmi ko talasija, khuviba thaj buti taro olengere misionarija ko akala thana, numa djaiba taro Rroma ko zapad, “palo maro” kote dikhenajpe manushencar taro akava pachavipa thaj odova duho taro protestanizmi anenaj ko Leskovac, Nish, Vranje thaj avera forija ki jugoistokosiri Srbija.
O profesori Todorovixh kova arakhlja pli doktorsko disertacija ki tema “Protenstantizacija taro Rroma ki jugoistokosiri Srbija” phenol kaj taro historikane sebepija soske odova ulo, basho sociologija importantno soj palo odova so o Rroma ko protestanizmi, numa so menjinipe ko olengoro djivdipa.
“Sebepija tane panda po interesne. Kana o rroma nakhena ko adventostija, Jehovine svedokija, baptistija, pentakostalcija khanchi menjinipe ko olengoro djivdipa? Menjinipe but. Maj anglal, ko bucha kola tane phanle ekonomijaja thaj ki higijena. Sar dićhovena, kultura, ko bare manusha, thaj palo odovako ćhave, dji ko ekonomijake- sa menjimo gndipa premali buti. But droma o Rroma panda kerena buti kola kernaj po anglal, numa akava drom javera mantalno thaj devleske sebepija. On odova kerena soske o Jahve numa aver Devol adjikerol taro olende te oven shukar pachavutne, te hovaven, chore, te oven ki ekonomija djande, te sikaven pe ki buti, te ovol olen karakteristike taro protestansko duho kova isi ki Zapadosi Evropa. Protestantizmi e rromenge andja shukaripa – aćhovpa taro rromano manushikanipa ko akala thana, em but tao olengiri percepcija ko jakha taro tardicionalno manusha ko pravoslavlje thaj islam. Olende akana so po hari dikhena sar manusha kola na mangena te keren buti, melale, nakulturna”.
Rromane kultno thana – Zajde Badja
Rromane kultno thana isi but. On shaj ovena phanle bashi religija, shaj te ovol olen lumijako karakteri, a shaj te oven kombinacija taro religijake thaj lumijake elementija. “Tetka Bibija” saln kova but Rroma ikerena. Sa o Rroma slavinena tetkica Bibija uzaro nesavo kash, uzari ambrol koja ovol basho odola mitologijake-magijake ritualija kola ovena. Adjahar naje gav pashe uzaro Nish ano kova jivdine Rroma, a djigde ani livadji naje jek ambrol kote jek dro ko bersh djalpe thaj kerena pe nesave obichaja. Rromane kultno thana but droma tane garavde. Bashi olende khoni na djanol, numa nesave manusha kola olencar keren buti thaj jek tikno gendo aro Rroma kola akava praktikuinen”, phenol o Todorovich kova e manushencar kola sine ki nisjeski romoloshko sikavni kerdja rodipa ko adjahar kkultno than ko Nishi.
Kana gele ko rodipa tari Zajde Badja kultno zhan kova tano mashkari Tvrdjava thaj luludjengo pazari, uzari Beogradeski kapija, nadjandje so shaj te adjikeren. Arakhle jek baro kotor djandipa, pachavip, obichaija kola phandle basho akava kultno than. Sa akava sikavdje ki pustik “Zajde Badje – rrromano kultno than” ko trin lumijake ćhibja.
“Ko starto aljam dji ko djandipa kaj odoja legenda tari jek khorani ćhaj koja djindindja ko 16.veko, koja ki nabah nashaldja plo djivdipa. Ko odova than kaj nashavdili, peli olakiri papucha thaj sebepi so naje nisavo aver trago na sine, Rroma kola pachan odova than kerdje sar sveto thn, kultno kote den viktime thaj pachan kaj odoja evlika isi ola sjaipa te azhutinol manushen. Odova sine angluno djandipa kova sineamen ko akava kultno than. Rodipaja, sikavdjam kaj e legenda djal bur bersha palal, ko 16.veko, numa odoja evlika na sine Rromani, numa khorani, soj razumno soske sa dji o agor taro 19.veko thaj djaipa taro Khoraja taro akala thana na sine rromano manushikanipa kop o baro gendo, numa shaipa te o Rroma sar manusha ko islam te oven pachavune kop o baro gendo ko akala thana”.
Legenda tari Zajde Badja angluno drom belezhindja historichari Milan Milichevich 1878.bersheste. Numa, isi po but verzije tari legenda, thaj avdive taro manusha kola pachan thaj djana ko akava than shaj shunenape savena verzije tari legenda, odova dikhol pe ko odova sar olengere phure vakerenaj lenge. Numa, okova so sibe interesno basho manusha tari nisj+heski romoloshko sikavni, kotar vakeriba tari Rromani evlika.
“Djajbaja taro Khoraja taro akala thana, Rroma ule jekhutne kola ikeren islam ko akala thana thaj jekhutne taro obichaija kova o islam ikerdja but bersh. Adjahar prekalo vakti o rroma lilje Zajde Badja sar kultno than, kerena nesave elementija, nesave ikerena taro islam numa menjinena nesave role thaj kerena te e khorani ćhaj ovola rromani. Islam aćhol palal o vakeriba, numa oj naje Khorani, numa Rromani thaj ovol sar identiteti taro Rroma kola tane koi slam. Thaj odova ovola jek lungo period ki historija te samo o Rroma kola koi slam djana ko akava kultno than kaj kerena ple ritualija kola isi karakteristike taro islam”, phenol Todorovich.
Zajde Badja deshupandj bersh dikhola familija Alishanovich taro Nish. Phralja Zoran thaj Danijel Alishanovich, on akava arakhiba taro akava than lilje taro plo dad, phenena ko svako parashtui kana akava than phracdo, ki Zajde Badja avena po buderi taro 100 manusha. Numa, odola naje samo Rroma muslimanija, numa manusha tareo aver religije thaj manushikanipa.
“Zajde Badja kobor amen djana ko palune bersha ovol interreligijako than, soske odothe djana narroma, thaj ka dikhenko parashtuj, dive kana djalpe ki Zajde Badja, ko jek than ka dikhen muslimanija, pravoslavcija Rroma, numa ka dikhen hem nesave Srbo pravoslavci, po but droma romnja na mursha. So mangol te phenol: Zajde Badja uli internacionako than taro religijako identiteti ko Nishi thaj odothe djane sare kaste isi valjanipa te kere olaja lafi, bizo dikhipa ki savi konfesija tane thaj gndinav kaj odova than ka ovol than kote ka djan em o turistija?”.
Numa, phralja Alishanovich phenena kaj akava than valjanol po shukar te arakhipe thaj te ovol belezhimo te o manusha po kolaj arakhen Zajde Badja. Phenena kaj em bare doatorija taro akava than manusha kola pachan ko akava than thaj azhutinen te ov aćhovol. “Shukar bi ovolaj te o Foro numa khoni aver te azhutinol amenge te kera o drom dji ki Zajde Badja. Amen kerdjam kobor shaj”, phene on.
Elizabeta Kurtich taro Nish phenol kaj akate avol ko svako parashtui taro tiknipa, kana anenalaj ola olakiri daj thaj dad. “Oj azhutinol – basho sastipa, bah, ćhave, shukaripa”. Thaj odova so valjanol tea kava kultno than pherol mangipa thaj odova so e manushen phenol.
“But manusha kola odori djana isiolem nesavi nabah. Zajde Badja sikavi pe kaj sarijenge azhutinol ki nabah ko olengoro djivdipa. Phraviba taro akavakultno than basho baro gendo taro manusha sikavi kobor ov prihvatimo thaj naje samo koi slam thaj rroma taro Nish, sar so sine palal nekobor bersh, numa ov ovol chachutno internacionako than”, phenol o Todorovich.
*tekst preveo: Turkijan Redžepi
***Media thaj reform centar Nish ko avutno vakti ka sikavi serija taro tekstija thaj video tari kultura, tradicija, ćhib, religija, thaj neve kulturake praksencar taro Rroma ko Nish thaj pashe thaj po dur taro Nish. Media thaj reform centar Nish o tekstija ka objavini pi srbikani thaj rromani ćhib, sar kotor taro projekti “Rromanipe – Kultura, tradicija, ćhib thaj religija e rromengi” podikerdo taro MInistreumi tari kultura thaj informishiba tari Republika Srbija ko Konkursi basho sufinansiriba taro informishiba ko ćhibja taro nacionake minoritetija ko 2018. bersh.