„Khelipa tano sar bashalipa taro bubnjo, flauta, klaviri, kanuni numa bilo kova javer muzikano instrumenti. Manush kova khelol oleskoro instrumenti tano olesko trupo. Manush kova khelol chlano tano taro orkestri“, ramosarda kompozitori taro Egipat Hosam Ramzi.
Premalo sikavdo mangipa ko khelipa thaj gilavipa pendjarde ko bilo kola djivdipaskoro bavti, so sikavi o egzampli tari tikni balerina Dunja Muslihi. Em ako isi ola 5 bersh, oj duj bersh suksesno trenirini baleti ki sikavni basho khelipa.
„E Dunja ko plo ramorsadipasko klaso ali thaj vakerdja: „ Zdravo, me sijum e Dunja. Mangava tetrenirinav“, thaj kerdja shpaga. Kindjama tani ko starto, soske nesave bucha djanolaj korkori pestar. E Dunja, shunola, thaj sa dikhola so ovola ko chasija. Interesuimi tani, avera bucha na interesinen ola, isi ola disciplana thaj odola tane sa angloshaipa sebepi kola oj djala anglal. Oj tani talenutimi thaj sikavdja mange ko starto“, phenola Danica Nichich, koja kerola buti e Dunjaja ki sikavni basho khlipa „Sving“.
Tikni balerina taro Nish but mangola te khelol thaj odova shaj dikhola svako ko olaja aćhol nekobor minutija.
„But mangava te djav ko baro ples thaj mangava sa te khelav. A mangava em te phagav (pobedinav)! Isima duj medalje, kana liljum olen sine mange em shukar ki lumija!“, vekri i Dunja thaj phenola kaj uzaro khelipa, mangola em kostimija kola djana e khelipaja.
Trening taro ples koodola bersha shaj te ovol phari buti basho okola kola kerena buti čhavencar.
„Thaj kana djala pe adjahar tikne bershencar, na sikavi kaj o čhave po palal ka oven shukar khelavne. Em ako o talenti dikholape ko starto, ov naje presudno. Olencar maj anglal kerolape buti ki koordinacija, motorika, ravnotezha, socijalizacija, sar em vaspitipa, te sikljoven sar valjanol te oven premalo ple amalinja thaj treneri“, phenela Nichich.
Čhave na kerena diskriminacija, on kamena
E Dunja tani jekhutni Rromani ki akaja sikavni, numa premalo lafija taro čhaja kola trenirinen ola, odova soj tani rromani na dikhola pe ni kiolate numa ko čhaja taro klubo.
„Amenge importantno odova soj tani oj shukar vaspitimo čhavo, kova mangola te khelol, te djal anglal, thaj so isi ola podikeripa taro dad thaj daj te kerol odova so mangol. Sa o čhaja akate amalinja. Em ako amen sikava olen te helen, akate sikljovena em te respektuinen thaj ashune jek avera“, phenela i Atina.
„Artistluko, thaj sa so barvarola o duho, ko akava dikhipa khelipa, drab tano basho predrasude thaj stereotipij. Oj azhutini te menjinipe gndipa, te o manusha len kan nesave bucha, sar basho okola kola tane diskriminishime, adjahar em basho okola kola kerena diskriminacija“.
O čhave na dikhena diferencija ki nacija, numa bilo kola avera.
„Jekhutno shaipa te odova dikhena, shaj avol taro kher, kote o dada thaj daja tne odola kola kerena diferencija mashkaro manusha, vakerena nesave bucha. O čhave na razuminena soj odova te ove ki nesavi gruoa, na dikhena duferencija ko kolori tari mortik, bizi informacija taro nesavo po purano. Sar ponashinena o manusha uzaro olende, adjahar on da ka ponashinenpe. E Dunja, oj tani akate but shukar prihvatimi, sar em sa avera čhaja“.
Dikipaja e Dunja amalinjencar ki khelipaski sala, diferencije ko odova koj savi nacija, kolori tari mortik, numa avera ovena naimportantne, soske ki lumija taro baleti, sr em artistikano, naje than bashi diskriminacija.
Tekst: Milica Branković
Video: Tamara Milojević
Nakhaviba pi rromani čhib: Turkijan Redžepi
———————————————————————————————————
***Media i reform centar Niš će u narednom periodu objaviti seriju tekstova i video priloga o kulturi, tradiciji, jeziku, religiji, kao i novim kulturnim praksama Roma u Nišu i okolini. Media i reform centar Niš će tekstove objavljivati na srpskom i romskom jeziku, kao deo projekta „Vakeribe taro mahale- priče iz mahale” koji je podržalo Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije na Konkursu za sufinansiranje projekata iz oblasti javnog informisanja na jezicima nacionalnih manjina u 2019. godini.