E Srbija tani phuv em bare gendoja tro rromano minoriteti ko Zapadoso Balkani. Ko rodipa basho po shukar djivdipa, but droma mangena te djan akatar. Mashakro okola kola rodena azil ko nesave evropake phuvja, baro kotor kerena o Rroma. Numa, isi em okola, kol e lumija mangena te menjinen taro plo foro, keribaja te ovol poshukar than basho djivdipa, sar bashi peste adjahar em bashi pli familija, adjahar em basho avera manusha. Jek taro olende tano bishedujebershengo Nemanja Uskokovich, studenti tari arhitekrura, kova palal o fakulteti mangol te ramosarol doktorsko studije, numa em te lundjari familijaki tradicija ki gradjevina.
„Mangava te djav ko avrijalutne phuvja, numa na mangava odori te djivdinab. Shaj nesavo kotor taro mlo djivdipa te ovav odori, numa mangava te akate kerav buti thaj te amari phuv kera te djal anglal“.
Sikljovipa tano kljuchi, basho svako manush, tari rromani, numa aver nacija, ano so but importantno podikeripa tari familija. Ov plaja kerol baripa, sar em ko plo manushikanipa, em ako phenol, kaj djanol kaj isi čhilale bucha, kola nashti ka menjinen pe.
„Angluno sebepi so o Rroma na agorishinen fakultetija sebepi tari olengiri familija, aver finansije. Me uljum suksesno soske but generacije tari mli familija kerdja buti thaj pachav kaj adjahar ka aćhol. E familija podikerdjama kana geljum ki fundoni sikavni, kana geljum ki mashkaruni, khanchi na phendje mage. Me geljum palal mo dad thaj ačhiljum ki familijaki buti“, vekeri Uskokovich.
Ki familijaki firma lola than ko sa procesi – djaibe ki lokalcija, lafi e investitorijencar thaj manushevar kola odothe ka djivdinen, projektuipa, kedinipa tari dokumentacija thaj keriba taro khera.
Arhitekti shaj ovola svako, numa nashti te svako odova kamol, vakeri ov.
„Kana sijuma tikno, sare vakerenaj kaj isima talenti. Kana kerava pikture taro portreti, mange odova normalno, sar o stolari kana kerol astali. Kolaj kerava svako piktira thaj projekti“, phenol Uskokovich.
Diskriminacija, prema njegovom mišljenju, jeste ono sa čime se Romi svakodnevno sreću.
Diskriminacija, sar ov gndinol, odova so o Rroma olaja dikhenape ko svako dive.
„Odova dikholape ko jačha taro manush kasaja kereja lafi thaj so kerena avera kana phenava ko sijum me. Dićhola diferenca, ko dajek drom tani tikni, dajek drom naje. Mange shukar, soske djanava kaj po palal, kana ka pendjaren man, ka djanen kaj odova dilinipa. Djiko phenena izvini, nesave na, numa odova ni na valjanol, soske e lumija tani adjahar“, vakeri Uskokovich thaj phenola kaj diskriminacija sebepi kotar manush avola isi ko sa o thana.
„Maj anglal okola taro foro kasana okolenge taro gava. Po palal djala taro Nish dji ko Beograd, tari Srbija ki Zapadosi Evropa, thaj ki Amerika. Predrasude ka oven thaj uve ka ovol jek tikno kotor taro po baro kotor thaj nesave ka oven superiorna a nesave manusha ka gndinen kaj tane po bare taro avera. Sare sijam jek, na dikholape ko kaj ovola. Sarijende isi jek cilj, te djivdinen ki so po shukar lumija. Nesave te oven falime, nesave mangena te ovol olen but, nesave uzhivinena ko hajbe, numa sare sijam manusha“.
Arhitektura pharavdi artistlukoja
Uzari arhitektuta, o Nemanja mangol e muzika, pikture, grfikano dizaj.
„Mangava apstraktno artistuko, rusijaki avangarda, kubizmi…Mi dad thaj mlo dajo shukar drabarena, thaj odova sine mange interesno. Ki fundoni sikavni startuindjum te kerav pikture, me amala vakerenaj kaj odova shukar, numa dji akana na sine man vakti te kerav buti ko odova. Pacahav kaj ko avutnipa ka ovol pobuderi, thaj ka ovol po seriozno“ .
Sebepi taro prave linije mangola arhitektura taro artistluko, inspiracija ovola ole ki muzika thaj ko spektro taro kolori. Mangola klasichno muzika, francijake kompozitorija, sar soj Erik Sati, Debisi, palal odova Betoven, shunola djez muzika thaj na but droma rromani tradicionalno muzika.
„Me mangava te ko avutnipa agorishinava o fakulteti, ovav suksesno thaj profesionalno ki mli buti. Mangava te mle pikture thaj projektija ačhoven basho avutnipa, te oven kotor taro nesave pustika thaj sikljovipa“.
Taro djiakanutno djandipa sikljilo:
„Valjanol te na hovave, pedantno, soske odova ovola garancija taro avera bucha. Valjanol te shukar vakeripe e manushege, thaj valjanol te ovol tut hasaiba ko muj. Nesave manusha djana ki buti bizo mangipa, me em ki buti em ko sikljovipa djava hasajbaja“.
Tekst: Milica Branković
Video prilog: Tamara Milojević
Nakhaviba pi rromani čhib: Turkijan Redžepi
———————————————————————————————————
***Media i reform centar Niš će u narednom periodu objaviti seriju tekstova i video priloga o kulturi, tradiciji, jeziku, religiji, kao i novim kulturnim praksama Roma u Nišu i okolini. Media i reform centar Niš će tekstove objavljivati na srpskom i romskom jeziku, kao deo projekta „Vakeribe taro mahale- priče iz mahale” koji je podržalo Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije na Konkursu za sufinansiranje projekata iz oblasti javnog informisanja na jezicima nacionalnih manjina u 2019. godini.
