Vakeriba taro manush kova bashali po droma Danijel Stankovich shaj te sikavi sa e sudbina taro rromano manushikanipa, prekali istorija tano sudimo ko phiriba thaj phare te avol dji ko thajra basho djivdipa, numa hasajbaja, gilavibaja mangol te pherol plo suno. Olengere sune tikne – thaj shaj kolaj pherdjon. O Danijel mangol te jek dive ovol auto-mehaničar. Dji tada, sa e manushen kola nakhen po droma anol olenge hasaiba ko muj ple harmnikaja koja startuindja te bashavianglal jek bersh, thaj ko mangipa tano te svako dive shaj lol nesave thajra te djivdini.
“Naje kolaj te bashale po droma, numa po shukar diso numa khanchi. Svako dive mange shukar, shukar mange, na phenav kaj khanchi čhilalo. Ko mangipa sijum odoleja so shaj zaradinav. Desh dive sijum ko Nishi, aljum ki mi baba sar misafiri, numa djivdinava ko Beograd. Odori bshalava ki Knez-Mihailova, ko bijava, a bashaldjum em ko Uzhice, Čačak, Kraljevo, ko but thana”, phenol Stankovich.
E muzika manglja uzaro phral kova lungo bashali, thaj phenol kaj o Rroma naje nuzhno em shukar muzikantija.
“O Rroma tane po shukar taro avera odoleske so korkore sikljovena. Ake, me korkoro sikljiljum te bashalav, na sijuma ki muzikani sikavni. Mo phral sikavdja menge jek gili, mukhavaj o radio thaj adjahar sikljiljum”, phenol Stankovich. Oleskoro djandipa sikavi kaj em but thajra lol ko gijlja taro Shaban Shaulich, Ljuba Alichich, numa em rromanne gilja , sar soj “Djurdjevdan”.
Sar vakerol romolog Dragan Todorovich, sudbina taro rromano manushikanipa čhivdja olenge djivdipasko filozofija te ove, a na te ovol tut, koja kedola pe ko krle taro pendjarutne muzikantija, sar soj Shaban Bajramovich, Esma Redžepova, Usnija Redžepova, Ljiljana Petrovich.
“Treperime zvukija taro naturalno sluhistija – solistija thaj orkestrija – kerenaj kovle vile ko savena veseljija: telal o shatorija ko vasharija, ko kafane pherde thuv, bijava, ko adjikeripa thaj djaiba taro autobusko thaj zheleznikane stanice, proslave thaj bijande dive. Bijando virtuoznost, bizo note, numa zoralo, menjipa tari dinamika thaj tempo thaj emocijako gilavdipa taro gijlja, tacharenaj o vile taro manusha ko lumijake mtropole”, phenela o Todorovich tari rroman muzika.
Gndipa thaj odova so isi olen te keren buti muzikaja, uzaro zanatija, shaipa taro rromano statusno identifikuipa thaj djivdipa ki sa e lumija.
“Frdime taro sa emancipatorne pokretija, ačhavdo olenge te oven em shukar ko okova so em shukar djanena – bashalipa taro instrumentija, gilaipa thaj khelipa. Nashti ovol vashar thaj karnevali bizi olengi dekoracija, cirkusko atrakcija, akrobate thaj manusha kola dresirinen e mechken thaj aveja hajvanja, ovena inspiracija taro evropake kompozitorija (List, Bize, Brams, Dvoržak, Verdi, Rahmanjinov). Muzikani kultura ingaripe tari Kroch pi Kroch thaj uli pendjardi rromane etnoseja. Tradicionalne instrumentija basho phudipa, khuviba thaj gudachko – bubnjija, darbuke, defija, zurle, trube, kemane – gilavdjape pharo djividipa ko mahale, nabah ko mangipa, numa djuvllikano shukaripa, thaj temperamenti”, ramosarda Dragan Todorovich ko kotor Kulturako identiteti taro Rroma.
Lejba thajra ko droma valjani te ovol sar valjanol
Danijel Stankovich phenol kaj okova so kerena sa o čhave, em o rromane da, puchle olengere dada thj dja, na tradicija numa te oven po droma.
“Me andjum mlo phenipa te zaradinav po droma. Naje shukar so o Rroma mangena, a na kerena khanchi. Basho sa bange olengere dada thaj daja, on adjahar maltretirinen olen. Mle sine premali mande shukar, ko mlo djivdipa na mangljum devlenge. Sikavdjeman te kerav poshteno buti, ten a chorav, ten a hovav manushen”, phenol akaa dromengo muzikanti thaj phenol kaj bute manushen isi bango gndipa taro Rroma, numa na sare.
Sebepi so djivdindja pe dajaja ki Germanija, hari ko Beograd, agorishindja trin klase tari fundoni sikavni, numa olanirini te djal ki sikavni basho bare thaj te ovol auto-mahanichari. Vakerol kaj na mangol sap lo djivdipa te bashalol, numa te kerol buti kote odova so ka zaradini naje te oven puchle sar tane ko chefi o manusha. Odova sebepi ple čhaven, kana ka oven ole, mangol adjahar te vaspitini – te agorishinen sikavni thaj te keren poshteno buti.
“Naje o problemija tro Rroma sajek, svako isi ole ple muke. Nesave djivdinena shukar, isi emo kola so isi olen thajra, nesave agorishinen sikavne, nesave na. magavaj bi te agorishinavaj e sikavni, te kerav buti, soske bizi sikavni naje khanchi”, vakeri o Stnkovich.
“Baripe kerava so sijum Rrom. Sare sijam taro rat thaj mas, samo so o Rroma isi olen aver ponashanje, nesave olendar naje shukar vaspitime. O daja thaj dada valjanol te den pe godi sar vaspitinena ple čhaven”.
Tekst: Milica Branković
Video prilog: Tamara Milojević
Nakhaviba pi rromani čhib: Turkijan Redžepi
———————————————————————————————————
***Media i reform centar Niš će u narednom periodu objaviti seriju tekstova i video priloga o kulturi, tradiciji, jeziku, religiji, kao i novim kulturnim praksama Roma u Nišu i okolini. Media i reform centar Niš će tekstove objavljivati na srpskom i romskom jeziku, kao deo projekta „Vakeribe taro mahale- priče iz mahale” koji je podržalo Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije na Konkursu za sufinansiranje projekata iz oblasti javnog informisanja na jezicima nacionalnih manjina u 2019. godini.