“Napherede bershengo Rrom chordja o vrda thaj phaglja ole”, “O Rrom chordja ki poshta”, “O Rrom mardja e rromnja thaj čhaven “, “E čhave taro Pirot mardja terno Rrom”…Adjahar naslovija dikhena pe but droma ko amare medije. Te akala bucha kerena o gadje, odova na ovolaj ko naslov. Adjahar izveshtavanje akale porukencar kerela diskriminacija taro nacionake minoritetija ko medije.
Premalo gndipa taro prof.Jelena Vuchkovich, profesorka taro medijsko hakaj koFilozofikano fakulteti ko Nishi, diskriminacija taro nacionake minoritetija phare te sikavipe, a o na zoralipa taro sistemi em but dikhelape kana avola pe dji ko krisi, soske o sudije na pendjarena o chachutnipa taro lafi diskriminacija.
“Jek baro lanco taro hajba na mukhlja te o rromane čhave odothe khuvena, em ako olencar sine po purane manusha, soske gndindje kaj o čhave mangena. Gndinen krisi kova phendja kaj odoja na sine diksriminacija, numa o manusha kola keredje buti ko obezbedjenje adjahar gndindje. Ko korist taro akala manusha o krisi vakerdja plo phenipa kaj naje bango thaj naje diskriminacija uprali jek populacija. Te djiko isi ole predrasude, odova anola dji ko problem, em te djiko zhurnalisti, numa kerol buti ko arakhipa. Numa odova valjanol te ovol ko sankcije”, phenol I Vuchkovich.
Maja Kamenov taro Odbori basho manushikano hakaj e diskriminacija ulavi ki sistemsko (koja nashti pendjareja) thaj ko okoja koja ovola ko svako dive, koja ovol ko vakeripa, thaj ko medije. Ko agorutno vakti anena pe hakaj kola dićhona sar antidiskriminacijake, numa on ačhavena I bari jag, thaj na dena sistematikano reso, phenol oj.
“Premalo nevo hakaj taro hakajedko azhutipa bizo saja kerela pharipa te pheren plo hakaj sa marginalizuime grupe. O Rroma naje pendjarde ko hakaj sar grupa koja direktno isi ola hakaj ko akava azhutipa, numa odova valjanol te sikavena pheripaja taro dokumentija, isi olen socijala, kher. Isi okola kola tane funkcionalno bizosikljovipa, olenge phare te objasninenape nesave bucha…”, phenol e Kamenov.
Soj diskriminacija?
Pojmi tari diskriminacija prof.Vuchkovich dikhola sar najek buti premalo jek numa jek premalo najek:
“Sare sijam amen dizutne tari akaja phuv, em ako sijan gadje numa aver minoriteti. Amen anglal o hakaj sijam jek. Ako khoni aver čhane dikhola amen sebepi taro odova so sijam ki nesavo nacionako minoriteti numa aver bucha, lafi tari diskriminacija”.
Sani linija mashkari sloboda ko vakeriba thaj čhilalo vakeriba
Uzaro negativno medijsko izveshtipa taro nacionako minoriteti, em but isi ko negativno komentarija ko amalikane mrezhe, kola ovol olen primet ko infrmishipa taro dizutne.
„Kada je, na primer, bila priča o oduzimanju konja u romskom naselju, na mrežama je bilo strašnih komentara, ali su oni kasnije sklanjani. Svako ima pravo na svoje mišljenje, nešto u tekstu ili videu može da nas pogodi, ali ipak treba da vodimo računa da ne vređamo druge“, smatra Turkijan Redžepi, novinar i urednik produkcije „Roma world“.
Bashi Maja Kamenov phare so o čhilalo vakeriba ko hakaj naje pendjardo sar bago kotor.
“Hari egzamplija ko krisi kola kerdje buti čhilale vakeribaja, thaj odoleske tikno gendo taro presude. Lafi tari LGBT populacija numa phare lafija ki nacionaki osnova, o viktime but droma na djana dji ko agor soske darana”.
Vuchkovich vakeri kaj buti ko medije tane premalo Hakaj taro javno informishipa thaj medije, Hakaj taro elektronsko medije thaj avera hakaja, dji kaj amalikane mrezhe naje ko hakajesko gndipa medij thaj odoleske olengoro puchipa anelape ko puchipa.
“Manusha kola ko amalikane mrezhe ko komentarija peske dena po baro stepeni tari sloboda, soske gndinena kaj naje sankcije. Kana djanolape te nesavo registruimo medij isi ole pli rig ko FB, odova shaj te ovol telal nesave norme thaj isi shaipa te khoni ovol puchlo basho komentarij. Odoleske o administratorija valjanol te keren sa te ovol savona sadrzhaj ko mrezhe”, vakeri profesorka Vuchkovich.
Isi li pozitivno diskriminacija?
Diskriminacija nashti ovola pozitivno, phenol Vuchkovich, thaj po shukar te ovol lai pozitivno afirmacija, soske odova vakeri kaj nekaste koj tari minoretetijengi grupa mangaja te ana ko jek than javerenca.
“Kana keraja lafi taro jekhipa, valjanol te kera lafi taro shaipa te sa manusha isi olen jek shaipa, naturalno o manusha naje sa jek. Kana vakeripe pozitivno diksriminacija, gndinolape kaj po baro amalipa(Gadje) diskriminishimo sebepi taro minoriteti, thaj odova kerola nesavo otpor”.
Najek tretmani, ko djivdipa thja ko medije, na ovola sebepi čhilali gnd, numa so na djanol pe o chachipa. Stereotipija djivdinena ko svakodivesko vakeriba thaj djivdipa.
Nekaske o editori dola buti te ramosrol nevipa koja ka dićhol. O zhurmalisti ramosarol premalo automatizmi, sar em so bi ramosarolaj em taro aver teme, senzacijaja, numa ov valjanol te dikhol te naje jek kana ramosarolape tari aver tema thaj Rrom”, phenol Vuchkovich.
Medijsko sadrzhaj ko čhibja taro minoritetija
Ki prevencija tari diskrimiancija shaj azhutinol te po baro gendo taro medije sa so keren te keren pi čhib taro minoritetija, phenol Redžepi.
“Me ko medije sijum taro 2001.bersh thaj ko odova vakti pharo sine te arakhe nevipa taro rromano amalipa. Po palal e EU but kerdja te stratesho dokumentijencar kerol po shukar djivdipa taro rromano amalipa ki Evropa, thaj ki amende. Odoja angluni Dekada e Rromengo taro 2005. Dji ko 2015. Sine ola 13 oblastija, mashkaro olende em informisanje, thaj sine thajra basho projektija thaj nut medija ramosardje thaj vakerdje taro Rroma. Akana isi portalija kola kerena buti e rromencar, numa em aver amedije odoja buti kerena, so but importantno. But po javer kana nesavo pozitivno vakeriba taro Rroma ovola ko na rromano medij, em but ko javno servis”, phenol o Redžepi thaj phenol kaj valjanol te kerolpe lafi em taro negativno bucha, soske o Rroma, sar em sa avera isi olen jek hakaj thaj obaveze.
“Phare te chidolpe diskriminacija, soske odova amalipa lungo djivdindja trujal o amalipa. Vakerola pe: oke o rroma, chergarija. Numa naje akana adjahar. Tumencar sijam 500 bersha, akate ko Nishi, ma te bistro odova. O medije importantne ko čhinaviba taro stereotipija, amalikane shaj te menjina o gndipa”, vakeri ov.
Tekst: Milica Branković
Video prilog: Tamara Milojević
Nakhaviba pi rromani čhib: Turkijan Redžepi
———————————————————————————————————
***Media i reform centar Niš će u narednom periodu objaviti seriju tekstova i video priloga o kulturi, tradiciji, jeziku, religiji, kao i novim kulturnim praksama Roma u Nišu i okolini. Media i reform centar Niš će tekstove objavljivati na srpskom i romskom jeziku, kao deo projekta „Vakeribe taro mahale- priče iz mahale” koji je podržalo Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije na Konkursu za sufinansiranje projekata iz oblasti javnog informisanja na jezicima nacionalnih manjina u 2019. godini.