O Rroma premalo gendo tane trito nacionako minoriteti ki Srbija. Premalo agorutno ramosardipa taro 2022 bersh, ki Srbija djivdini 130 milje Rroma. Opre Rroma phenena kaj čačutno gendo taro Rroma tano ekvash milioni. Diskriminacija tani jek taro embaro problemi koleja o Rroma thaj Rromnja dikhenape, em but kana valjanol te khuven ki buti. O manusha kola dena buti na mangena r Rromen, sebepi samo soj Rroma. Akava phenena kaj chache 34% taro manusha ko istrazhivanje kova kerdja e Poverenica basho arakhipa taro jekhipa ko 2021. O Rromnja phenena kaj ki buti po bari diskriminacija thaj po hari pokime basho isto buti, mashkaro anglune palden len tari buti thaj na djana anglal sebepi tari edukacija.
Me phenava – „Naje tumenge shukar o anav thaj angloanav“, odoleske soske isi olen muslimansko anava, thaj odoleja sikavena kaj tane Rroma, numa isi predrasuda thaj stereotip – „o Rroma chorena“, „O Rroma naje bucharne“. Isi odoja diskriminacija thaj isi okoja javno thaj garavdi koja but phare te sikave. Ako ola konkurishinena bashi nesavi uti, on phenena „Ka akhara tumen“. Sine buti kana sasine sar valjanol – edukacija, bucharne thaj sa odova, numa o anav thaj anloanav na sine shukar – „Pa djanena, amen na daja buti e Rromenge“ – Ajša Alić, pedagoška asistentkinja OŠ „Vuk Karadžić”
Premalo podatkija taro Rromano centro bashi djuvlja thaj ćhave „Daje“ taro 2023.bersh, dji ko 30 procentija ko zor taro ple partnerija numa adda thaj daja khuvjde ko prandipa a dji ko 67% ko ćhavorikano prandipa.
Sebepi taro ćhavorikano prandipa tano ćororipa, na edukacija, na jekhipa ćhilale bucha, kulturako arakhipa, numa em so naje institucijake reakcije, phenela Republikako zavodi basho socijalno arakhipa.
Ki praksa ovola kaj nadlezhno organija thaj institucije na kerena pli buti kana prijavinenape ko zor prandipa taro ćhave taro rromane beshipaske thana, kote phenena kaj adjahar tane o hakajia taro rromano amalipa thaj na valjanol te meshinenape ki tradicija. Po buderi taro ekvash rromane ćhaja lena rrome anglal o 18 bersh.
Ashundjum anglal nesavo dive kaj o voditelji phendja kaj o ćhavorikano prandipa ko zor Tane kotor tari rromani tradicija. Na, ola naje. Ko svako chororo amalipa isi prandipa ko zor, isi na pherde bershengo prandipa. Ovola ko gava, kote o čhaja kola tane srbija, hungarija thaj avera minoritetija lena rrome ko tikne bersha, aćhovena khamnja. Sa jekh, numa o Rroma tane uvek ko puchipa – Ajsha Alich, pedagoshko asistentkinja ki Fundoni sikavni „Vuk Karadjich“
Sar oj dikhola o reso taro akava problemi thaj da li egzistirini?
Ajsha Alich, pedagoshko asistentkinja ki Fundoni sikavni „Vuk Karadjich“. Gndinav kaj valjanol po bederi te drzhunamen thaj te pendjara jekh javere. Narromai populacija ka djala ko rromane beshipaske thana, na ovena manifestacije kote o Rroma ka len than, thaj olende da isi dar kaj naje te oven prihvatime, thaj adjahar, ola chidenape thaj djivdinen sar djivdinen. Odothe valjanol te ovol ek punto thaj sare te dja taro starto, te kerolpe lafi taro odova, te peravenpe o predrasude thaj stereotipija sar shaj te sare djivdina. Ki Vojvodina isi 27 nacionake minoritetija, sare funcionishinena, soske odova naje em ki amende ko jug? Soske ulavamen odova na valjanol amenge.
Palal o preporuke taro Komiteti basho hakaj e ćhavengo thaj Komiteti bashi eliminacija taro sa oblikija tari diskriminacija upralo djuvlja, reso taro problemi taro ćhavorikano prandipa ulo ko nasave importantne doumentija ki Srbija, numa Strategije basho rodno jekhipa, prevencija thaj arakhipa tari diskriminacja thaj te khuvipa taro Rroma thaj Rromnja.
Projekat je sufinansiran od strane Ministarstva informisanja i telekomunikacija. Izneti stavovi u sadržaju ne izražavaju stavove donatora.
Novinarka: Marija Todorović
Prevod na romski: Turkijan Redžepi